10 zmot o avtorskih pravicah

 
 

1.

Znanec mi je ukradel idejo, zato ga lahko tožim zaradi kršitve avtorskih pravic.

Sama ideja ni varovana kot avtorsko delo. Avtorsko pravo idejo varuje šele takrat, ko jo avtor na kakršenkoli način izrazi v obliki konkretnega avtorskega dela (romana, slike, skladbe, fotografije ipd.). Šele takrat lahko uveljavlja zahtevke proti kršiteljem njegovih avtorskih pravic na takem delu.

 

2.

Če dela ne registriram ali označim z znakom ©, ne pridobim avtorskih pravic.

Avtorska pravica pripada avtorju na podlagi same stvaritve dela. To pomeni, da avtorju dela ni treba najprej objaviti, ga registrirati ali označiti z znakom ©, saj avtorske pravice pridobi že v trenutku, ko delo ustvari.

 

3.

Avtorska dela, ki so nastala s podporo javnih sredstev, so v prosti uporabi. 

Nastanek avtorske pravice ni odvisen od vira financiranja ali obsega finančnega vložka. Zato je treba tudi za dela, katerih nastanek je bil (so)financiran iz javnih sredstev, pridobiti dovoljenje avtorja, razen, če so taka dela uporabnikom na voljo pod pogoji odprtega dostopa in označena z ustreznimi znaki prostih licenc npr. CC BY.

 

4.

Ilustracijo, ki je javno dostopna na spletu, lahko prosto uporabljam.

Če je neko avtorsko delo objavljeno in prosto dostopno na spletu, še ne pomeni, da se je avtor odpovedal svojim pravicam in da lahko delo prosto uporabljamo. Zato je treba pred vsako uporabo del, ki so prosto dostopna na spletu, preveriti, kdo je imetnik pravic in pod kakšnimi pogoji dovoljuje uporabo svojega dela.

 

5.

Fotografij, ki so objavljene v revijah, ni treba podpisati z imenom avtorja.

Vsak avtor ima izključno pravico priznanja avtorstva na svojem delu, ki se ji ne more odpovedati, niti je prenesti na koga drugega. To pomeni, da je uporabnik fotografije dolžan, navesti avtorja ob vsakokratni objavi njegove fotografije.

 

6.

Če si s programom BitTorrent snamem film samo za lastno uporabo, ne kršim nobenih avtorskih pravic.

S programi za izmenjavo datotek, ki uporabljajo protokol BitTorrent, uporabniki dostopajo do želenih vsebin tako, da programi datoteke razkosajo, zato uporabniki na svoje osebne računalnike prejmejo koščke datotek z več strežnikov hkrati, kar poteka hitreje, kot če bi vsak zase pošiljal drugim svoje datoteke. Koščki razrezanih datotek pa se že med prenašanjem hkrati delijo nazaj v omrežje, zato ne gre več samo za lastno uporabo, ampak istočasno tudi za deljenje z drugimi. Ker z izmenjavo varovanih avtorskih del na tak način uporabniki kršijo avtorske pravice reproduciranja, distribuiranja, dajanja na voljo javnosti in predelave, je takšno početje nezakonito.

 

7.

Za izvedbo skladb na dobrodelnih koncertih ni treba plačati nadomestila SAZAS-u.

Organizatorji koncertov so za vsako javno izvajanje avtorskih del dolžni plačati honorar ali nadomestilo, ki ga v Sloveniji v imenu avtorjev pobira kolektivna organizacija SAZAS. To velja tudi, če gre za nekomercialno rabo v humanitarne namene. Vendar pa avtor ali imetnik pravic lahko sam dovoli uporabo svojega dela za nekomercialno rabo in o tem obvesti kolektivno organizacijo. V takem primeru kolektivna organizacija od organizatorja dobrodelnega koncerta ne bo pobrala nadomestila.

 

8.

Fakulteta lahko prosto uporablja avtorska dela svojih študentov.

Študenti, ki v okviru svojega študija ustvarjajo avtorska dela, so kot avtorji primarni imetniki avtorskih pravic na teh delih, zato z njimi razpolagajo sami. Fakulteta lahko dela svojih študentov uporablja le, če se za uporabo izrecno dogovori s študenti ali če z njimi sklene pogodbo o prenosu avtorskih pravic.

 

9.

Če tuje delo uporabim za nekomercialne namene (npr. na svojem blogu), mi zanj ni treba plačati nadomestila.

Temeljno pravilo avtorskega prava je, da je uporaba avtorskega dela dopustna le, če je avtor to dovolil in pod pogoji, ki jih je avtor določil. To velja tudi v primeru, če uporabnik dela ne izkorišča z namenom pridobivanja posredne ali neposredne gospodarske koristi in tudi če z uporabo v resnici ne doseže nikakršne koristi. Prosta uporaba avtorskih del (tj. brez dovoljenja avtorja in brez plačila) je dopustna samo v nekaterih točno določenih primerih in pod pogoji, ki jih določa zakona (npr. za ilustracijo pri pouku, za citiranje ali privatno reprodukcijo).

 

10.

Če uporabim odlomek tujega dela in navedem avtorja tega dela, ne kršim avtorskih pravic. 

Uporaba odlomkov že objavljenih avtorskih del brez dovoljenja avtorja in brez plačila nadomestila je dovoljena, če je to potrebno zato, da se s citatom podkrepi, pojasni ali ponazori neko misel, sooči nasprotujoča si stališča avtorjev ali napoti na delo drugega avtorja. Da je podan citirni namen, mora nujno priti do vsebinske interakcije dveh avtorskih del, ki morata biti v določeni miselni zvezi. Pri citiranju je vselej treba navesti vir in avtorstvo uporabljenega odlomka dela.