Prenos avtorskih pravic

Prenos avtorskih pravic se izvede s pogodbo ali drugim pravnim poslom, ki mora biti v pisni obliki. Če takšna pogodba ni sklenjena v pisni obliki, je vseeno veljavna, vendar se njene sporne ali nejasne določbe razlagajo v korist avtorja. Prenaša se lahko samo posamične materialne avtorske pravice in druge pravice avtorja, ni pa mogoče prenesti moralnih avtorskih pravic ali avtorske pravice kot celote (npr. »enkrat za vselej za vse primere«), saj je takšno pogodbeno določilo nično. Prav tako ni veljavno pogodbeno določilo, s katerim bi avtor prenesel materialne avtorske pravice na vseh svojih prihodnjih delih ali za neznane oblike uporabe svojega dela. Obseg prenosa avtorskih pravic je lahko omejen vsebinsko (izključen ali neizključen), časovno (npr. za obdobje nekaj let) ali prostorsko (npr. na teritorij neke države ali regije).

Licenca v avtorskem pravu pomeni dovoljenje za uporabo avtorskega dela. Običajno se licenco podeli z licenčno pogodbo, ki jo skleneta avtor ali drug imetnik avtorskih pravic (npr. skladatelj ali njegov dedič) in uporabnik avtorskega dela (npr. založba, ki želi izdati posnetek skladbe). Z licenčno pogodbo se določijo obseg in način uporabe dela (npr. izdaja primerkov plošč) ter pogoji za dogovorjeno uporabo (npr. način plačila nadomestila, omejitve naklade).

Licence Creative Commons (»CC licence«) so vnaprej napisana besedila licenc, ki avtorjem omogočajo na enostaven način določiti pogoje za uporabo njihovih del. Običajno se uporabljajo takrat, kadar želijo avtorji svoja dela sami razširjati in deliti z drugimi. Uporaba CC licenc je razmeroma enostavna, saj so različne vrste licenc, s katerimi se dovoljuje različne vrste uporabe del, označene z znaki, ki so objavljeni skupaj z delom. Na podlagi teh znakov uporabniki prepoznajo, kaj jim avtorji del dovolijo (npr. vsakršno vrsto uporabe brez omejitev, samo nekomercialno uporabo ali le uporabo brez predelav).