JE TERAN RES SAMO SLOVENSKI?
Sodišče Evropske unije (SEU) je s sodbo v zadevi T-626/17 odločilo, da lahko Hrvaška kljub nasprotovanju Slovenije še naprej uporablja besedo »teran« na etiketah vin, ki so proizvedena v hrvaški Istri.
Leta 2006 je Slovenija kraški teran, ki se zaradi posebnih naravnih danosti proizvaja le na slovenskem Krasu, registrirala kot geografsko označbo. S to označbo se označuje proizvode, katerih kakovost in značilnost je izključno ali bistveno posledica geografskega območja, na katerem se proizvajajo, ter njegovih naravnih in človeških dejavnikov (kot so tradicionalno znanje in izkušnje). Geografska označba potrošnikom zagotavlja, da zaupajo kakovosti proizvodov in razlikujejo med njimi, proizvajalcem pa omogoča večjo prepoznavnost in boljše trženje.
Vendar se beseda »teran« uporablja tudi za sorto vinske trte, ki raste v hrvaški Istri, zato hrvaški vinarji tako poimenujejo (nižje kakovostno) rdeče vino, ki ga pridelujejo iz te sorte grozdja.
Ob vstopu Hrvaške v Evropsko unijo se je postavilo vprašanje, ali lahko Hrvaška kljub temu, da je Slovenija zaščitila teran z geografsko označbo, ki se lahko uporablja samo za vina, proizvedena na Krasu, še naprej uporablja besedo »teran« za označevanje vina, ki je proizvedeno iz istrskega grozdja. Ker državi po večletnih pogajanjih nista uspeli doseči dogovora glede uporabe, je Evropska komisija leta 2017 sprejela odločitev, s katero je Hrvaški odobrila izjemo in ji tako dovolila uporabo besede »teran« tudi za vino, ki ni proizvedeno na slovenskem Krasu.
Evropska komisija je v delegirani uredbi odločila, da lahko Hrvaška to ime uporablja le za vina, ki se tržijo pod zaščiteno geografsko označbo »Hrvatska Istra«, in sicer pod pogojem, da sta napis »Hrvatska Istra« in »teran« v istem vidnem polju in da je ime »teran« napisano z manjšimi črkami kot »Hrvatska Istra«. Hkrati je bilo določeno, da se z navedbo »teran« do razprodaje zalog lahko tržijo tudi vina z etiketami, ki ne izpolnjujejo navedenih zahtev, če so bila proizvedena pred datumom veljavnosti izjeme. Komisija je namreč izrecno določila, da se izjema uporablja retroaktivno, t.j. od dneva vstopa Hrvaške v EU 1. julija 2013 dalje.
Slovenija je odločitev komisije izpodbijala s tožbo pred SEU, v kateri je (med drugim) izpodbijala učinek retroaktivne veljavnosti izjeme in trdila, da je komisija s tem kršila načelo pravne varnosti, načelo varovanja pridobljenih pravic in legitimnih pričakovanj slovenskih proizvajalcev vin. Sodišče je vse argumente Slovenije zavrnilo in obrazložilo, da je retroaktivna uporaba izjeme glede na vse okoliščine upravičena, saj se s tem rešuje dolgoletni konflikt med praksami označevanja vin vse od trenutka vstopa Hrvaške v EU. Po mnenju sodišča Sloveniji ni uspelo dokazati, da bi izjema zaradi retroaktivnega učinka neupravičeno posegla v legitimna pričakovanja slovenskih proizvajalcev vin. Sodišče je zavrnilo tudi očitke Slovenije, da naj bi bili potrošniki zaradi enakega poimenovanja vin zavedeni in da naj bi se hrvaški vinarji okoriščali z ugledom geografske zaščite slovenskega terana. Menilo je namreč, da je v odločitvi komisije to tveganje že upoštevano s tem, ko so določena natančna pravila za etiketiranje hrvaških vin. Sodišča ni prepričal niti argument, da je izjema, odobrena Hrvaški, neupravičena zato, ker se za označevanje vinske sorte trte »teran« v Istri sicer uporablja sopomenka »istrijanac«.
Sodba SEU, s katero je tožbo Slovenije v celoti zavrnilo, še ni pravnomočna, vendar končna odločitev sodišča v nobenem primeru ne bo vplivala na izključno pravico slovenskih proizvajalcev vin do uporabe geografske označbe »teran« za vsa vina, ki so proizvedena na Krasu, temveč zgolj na možnost uveljavljanja izjeme, ki jo je Evropska komisija odobrila Hrvaški.
Pripravila: Valentina Prete