ANDY WARHOL KRŠIL AVTORSKE PRAVICE LYNN GOLDSMITH

Leta 1984 je fotografinja Lynn Goldsmith reviji Vanity Fair dovolila uporabo fotografije, na kateri je upodobljen glasbenik Prince. Posebej za to objavo je njeno izvirno fotografijo predelal umetnik Andy Warhol, s čimer je fotografinja tedaj soglašala. Vendar je Warhol poleg tega izdelal še več primerkov grafik (silkscreen) in risb z isto podobo, česar fotografinja ni dovolila. Za te primerke likovnih del sploh ni vedela vse do leta 2016, ko je umrl Prince. Takrat je fundacija Andya Warhola kot imetnica njegovih avtorskih pravic izdajateljici prestižnih revij družbi Conde Nast, dovolila ponatis Warholovih grafik s podobo Princa.

Ko je fotografinja leta 2016 opazila objavljene Warholove grafike s podobo Princa, je zoper fundacijo Andya Warhola uveljavljala kršitev svojih pravic. Fundacija je njen zahtevek zavrnila, saj je menila, da gre pri uporabi njenih fotografij za dovoljeno prosto uporabo del.

Prvostopenjsko sodišče (US District Court, Southern District of New York) je sprva pritrdilo fundaciji Andya Warhola in odločilo, da pri uporabi fotografije ni šlo za kršitev avtorskih pravic. V ameriškem avtorskem pravu imajo namreč pravilo, da je pod določenimi pogoji pravično oziroma dopustno uporabiti tuja avtorska dela tudi brez dovoljenja avtorja (tim. doktrina »fair use«).

Vendar je višje sodišče (US Court of Appeals for Second Circuit) to odločitev spomladi letos razveljavilo. Višje sodišče je namreč menilo, da so bile z uporabo fotografije Princa v grafikah in risbah Andya Warhola kršene avtorske pravice fotografinje, ki take uporabe ni odobrila. Pri presoji, ali je uporaba tujega avtorskega dela prosta oziroma pravična, je treba upoštevati več meril:

(1) namen in značilnost uporabe dela, pri čemer ni dovolj, da se uporabi samo drugačno estetiko, brez znatnejših sprememb dela;

(2) naravo izvirnega dela, ki so ga sodniki v tem primeru ocenili kot ustvarjalnega in (v času prve uporabe) še neobjavljenega;

(3) količina in pomen uporabljenega dela, pri čemer so sodniki ocenili, da je Warhol kljub nekoliko drugačnemu izrezu in večji sploščenosti portreta kvalitativno in kvantitativno uporabil precejšen del izvirnika,

(4) učinek uporabe na tržišče izvirnega dela, ki je v tem primeru obema avtorjema skupno, saj sta tako Warhol oziroma njegova fundacija kot avtorica izvirnika svoje delo tržila tako, da sta podeljevala licence za objavo raznim revijam.    

Sodniki višjega sodišča so tako zaključili, da je uporaba tujega avtorskega dela brez dovoljenja avtorja lahko dopustna, kadar gre za komentar, ponazoritev ali za uporabo izvirnika za nek nov namen. Ni pa dovolj, če se izvirno delo le nekoliko predrugači npr. tako, da se uporabi drugačen umetniški stil. Da gre za dopustno uporabo izvirnega dela, mora novo delo vsebovati povsem drugačen namen, pomen ali sporočilo, ki ga ločuje od izvirnika.