UPORABNIKI BITTORRENTA KRŠIJO AVTORSKE PRAVICE

Sodišče EU je v nedavno izdani sodbi v zadevi C-597/19 podalo nekaj zanimivih zaključkov glede kršitev avtorskih pravic in varstva osebnih podatkov, povezanih z uporabo tehnologije BitTorrent.

Šlo je za spor med družbo Mircom International Content Management & Consulting Limited (v nadaljevanju: družba Mircom), ki je imetnica nekaterih pravic na velikem številu pornografskih filmov, in družbo Telenet BVBA (v nadaljevanju: Telenet), ki je ponudnica storitev dostopa do interneta.

Družba Mircom je sumila, da Telenetove stranke z uporabo protokola BitTorrent drugim uporabnikom neupravičeno dajejo na voljo filme iz njenega kataloga. Zato je z namenom uveljavljanja svojih pravic zbrala več tisoč IP-naslovov domnevnih kršiteljev. Družba Mircom je nato od Teleneta zahtevala, naj ji posreduje podatke o imetnikih IP naslovov, čemur je Telenet nasprotoval.

Sodišče EU se je najprej opredelilo do vprašanja, ali uporaba protokola BitTorrent med posamezniki na omrežju enakovrednih partnerjev (ang. peer-to-peer) sploh pomeni kršitev avtorskih pravic. Sodišče je pojasnilo, da sejanje (ang. seed) posameznih delov datoteke, ki jih je predhodno prenesel uporabnik na svoj računalnik in v katerih je vsebovano varovano avtorsko delo, pomeni dajanje na voljo javnosti v smislu t. i. InfoSoc direktive. Pravica dajanja na voljo javnosti je v tej direktivi opredeljena kot izključna pravica, da se delo naredi dostopno javnosti na način, ki omogoča posameznikom dostop do njega s kraja in v času, ki ju sami izberejo.

Glede navedenega je sodišče izpostavilo, da dejstvo, da so posamezni deli datoteke sami zase uporabni šele po določeni stopnji prenosa, na obstoj kršitve nima vpliva. Prav tako na obstoj kršitve ne vpliva okoliščina, da se BitTorrent ob vklopu računalnika samodejno zažene. Če so uporabniki dali soglasje za uporabo take programske opreme, potem je po mnenju sodišča treba šteti, da se svojega ravnanja in morebitnih posledic tega ravnanja povsem zavedajo.

Drugo zanimivo vprašanje, ki ga je obravnavalo sodišče, se nanaša na varstvo osebnih podatkov uporabnikov oziroma potencialnih kršiteljev. Glede tega je sodišče pojasnilo, da je imetnik pravic na avtorskih delih, ki se neupravičeno dajejo na voljo javnosti, načeloma upravičen sistematično beležiti IP-naslove uporabnikov, če sumi, da prihaja do kršitev njegovih avtorskih pravic. Prav tako je imetnik pravic upravičen od ponudnika internetnih storitev naknadno zahtevati imena in poštne naslove uporabnikov zato, da bi prek njih in zbranih IP-naslovov identificiral domnevne kršitelje in zoper njih vložil odškodninske tožbe. Imetnik pravic ima namreč po mnenju sodišča legitimen interes za učinkovito pravno varstvo. Ta interes prevlada nad varstvom osebnih podatkov, vendar le pod pogojem, da so zahteve po posredovanju podatkov utemeljene in sorazmerne ter ne pomenijo zlorabe pravic.

Pripravila: Valentina Prete