UOKVIRJANJE OBJAVLJENIH AVTORSKIH DEL

Sodišče Evropske unije (SEU) je v sporu med nemško kolektivno organizacijo avtorjev likovnih del VG Bild-Kunst in fundacijo za kulturno dediščino Stiftung Preußischer Kulturbesitz (SPK) dne 9. 3. 2021 izdalo sodbo št. C-392/19, s katero je odločilo, da je uokvirjanje (ang.: framing) avtorskih del, ki so objavljena na neki spletni strani, v druge spletne strani, pomeni novo priobčitev javnosti.

Do spora med organizacijo avtorjev in fundacijo SPK je prišlo zato, ker je fundacija, ki upravlja z nemško digitalno knjižnico, želela na spletni strani digitalne knjižnice uporabiti digitalizirane vsebine, ki so na voljo na spletnih portalih kulturnih in znanstvenih ustanov. Te vsebine bi bile na spletni strani digitalne knjižnice uporabljene tako, da bi bili posamezni predmeti shranjeni kot predogledne sličice (ang.: thumbnails) v majhni ločljivosti. Ob kliku uporabnika nanje  bi se potem te sličice prikazale povečane v boljši ločljivosti. Poleg tako povečane slike pa bi se hkrati prikazal tudi gumb »prikaži predmet na izvornem mestu« s povezavo na izvirno spletno mesto tiste ustanove, ki konkretni predmet zagotavlja.

Organizacija avtorjev je sklenitev licenčne pogodbe za tako vrsto uporabe del iz svojega kataloga pogojevala s tem, da bi se fundacija kot uporabnik zavezala, da bo izvajala tehnične ukrepe proti uokvirjanju predoglednih sličic, prikazanih na spletni strani digitalne knjižnice s strani tretjih oseb, fundacija pa je menila, da je tak pogoj nerazumen. 

SEU je odločalo na pobudo nemškega zveznega vrhovnega sodišča in pojasnilo, da je tehnika uokvirjanja, kar pomeni razdelitev strani spletnega mesta na več okvirjev in objavo avtorskega dela, ki izvira iz drugega spletnega mesta, na enem od njih (s klikljivo povezavo ali inkorporirano internetno povezavo - ang.: inline linking) pomeni dejanje priobčitve javnosti. Avtor pa ima pravico, da odloča o vsakem dejanju priobčitve svojega dela javnosti. Zato avtor lahko omeji uporabo svojih del, ki jih naredi dostopna na neki spletni strani, tako, da omeji dostop do teh del na drugih spletnih mestih z vzpostavitvijo tehničnih ukrepov proti uokvirjanju. Na ta način avtor omeji dostop do svojih del na tistih spletnih mestih, ki niso spletna mesta pridobiteljev licence (torej tistih uporabnikov, ki jim je že podelil dovoljenje).

Javnost, ki jo je avtor upošteval, ko je dovolil priobčitev svojega dela na spletnem mestu, na katerem je bilo prvotno objavljeno, namreč sestavljajo samo uporabniki te spletne strani, ne pa drugi uporabniki interneta ali uporabniki drugih spletnih mest, na katerih je bilo delo uokvirjeno naknadno, brez njegovega dovoljenja.

Če bi se štelo, da je avtor kljub uporabi zaščitnih tehničnih ukrepov proti uokvirjanju ob prvotni spletni objavi dela s tem dovolil tudi vsakršno dejanje priobčitve javnosti tega dela s strani tretjih oseb v korist vseh uporabnikov interneta, bi avtorju s tem odvzeli možnost, da za uporabo svojega dela zahteva primerno plačilo. Po mnenju SEU bi dovolitev take vključitve dela s tehniko uokvirjanja porušila pravično ravnotežje med interesi avtorjev in interesi in pravicami uporabnikov varovanih del, zlasti njihove svobode izražanja in pravice do obveščenosti.